LISTA TONETA SMOLNIKARJA - ZA KAMNIK
PROGRAM
Kamnik
November 2006
VSEBINA
1. Temeljna izhodišča LTS - Za Kamnik
2. Tradicije Kamnika
3. Identiteta Kamnika
4. Kaj hočemo
5. Glavne razvojne dileme
6. Življenje teče dalje
7. Program LTS - Za Kamnik
1. TEMELJNA IZHODIŠČA LTS - ZA KAMNIK
Po osamosvojitvi
je Slovenija stopila na pot hitrega prilagajanja svojega gospodarstva in institucij
evropskim in svetovnim zgledom uspešnih držav. V tem okviru so svojo vlogo in priložnosti
iskali in uresničevali tudi njeni posamezni deli, predvsem
občine.
Napravljeni
so bili pomembni koraki v tej smeri in doseženi rezultati, vendar so bili ob tem
popolnoma zanemarjeni oblikovanje, razvoj in vloga civilne družbe. Skrb za ljudi
se je izražala predvsem v formalizaciji posameznih vprašanj in njihovi tako imenovani
sistemski ureditvi, po vsebini pa so vprašanja ostala nerešena. Skrb političnih
strank je bila usmerjena predvsem v promocijo svojih članov in idej to pa je preprečevalo
realizacijo uspešnih idej in rešitev, ki bi jih ponudili drugi.
Tak način
dela je seveda pripeljal tudi do tega, da se je v Kamniku uveljavijo prepričanje,
da perspektive razvoja Kamnika niso definirane in jasne, kar je privedlo do nezadovoljstva
posameznih skupin ljudi in generiralo medsebojne konflikte, ki v nobene primeru
ne morejo biti produktivni.
Tako
je bila ob volitvah oblikovana lista Toneta Smolnikarja, ki združuje veliko dobro
mislečih občanov Kamnika in ustvarja podlago za oblikovanje združenja LTS
- Za Kamnik
kot nepolitične skupine, ki želi aktivno sodelovati v iskanju in oblikovanju razvoja
in dela v občini Kamnik.
Njihovo
povezovanje temelji predvsem na želji in spoznani potrebi, da je potrebno storiti
nekaj korakov in Kamniku postaviti temelje prihodnjega razvoja. Drug pomemben element
pa je spoznanje, da zgolj politične stranke niso sposobne konstruktivnega dogovora
pri oblikovanju bodočnosti Kamnika.
Temeljna
izhodišča LTS - Za Kamnik so tako:
• Programi
Osnovna
je usmeritev v programski način reševanja odprtih vprašanj z doseganjem najširšega
soglasja o potrebnih korakih in angažiranjem vseh pri realizaciji in nadzoru sprejetih
programov
• Pripadnost Kamniku
Vse nas
druži poseben odnos do Kamnika, kot mesta in občine kjer uresničujemo svoje življenjske
interese in kjer želimo prispevati k nadaljnjemu razvoju in dvigu kvalitete bivanja
• Preglednost dela
Svoje
delo želimo opravljati na način, da bodo lahko vsi vsakem trenutku seznanjeni s stanjem, dogajanji in našimi
prizadevanji
• Profesionalnost
Spoštujemo
in spoštovali bomo profesionalno znanje in izkušnje in jim dajali prednost pred
osebnimi ali političnimi preferencami
• Poštenost
Temeljne
zahteve in izhodišča našega dela in ravnanja so predvsem poštenost, odkritost in
odgovornost
• Pripravljenost na sodelovanja
Pri reševanju
vprašanj, povezanih z napredkom in izboljšanjem pogojev bivanja v naši okolici bomo
odprti za vse, ki imajo enake ali podobne cilje in so za njihovo dosego pripravljeni
na sodelovanje
• Poslovnost
Pri delu
občine kot temeljne skupnosti je bilo po našem mnenju dosedaj premalo upoštevano
načelo poslovnosti, saj so bila ravnanja večkrat manj gospodarna kot pa bi lahko
bila. Zato bomo uveljavljali poslovnost kot eno od pomembnih načel delovanja občine
Kamnik
na vrh
2. TRADICIJE KAMNIKA
V posameznih
obdobjih je Kamnik prevzemal zelo pomembno vlogo v svojem širšem okolju. Najpomembnejša
je bila seveda njegova vloga v srednjem
veku. Z industrijsko revolucijo se je ta njegova vloga, zaradi prestavitve najpomembnejših
povezav, precej zmanjšala in obenem tudi spremenila. Iz trgovskega središča se je
prelevil v široko poznano turistično in zdraviliško središče, obenem
pa se je z razvojem in rastjo obrtnih delavnic pričel tudi razvoj industrije.
V drugi polovici prejšnjega
stoletja
je bil Kamnik moderno industrijsko mesto z dobro razvito industrijo in visoko zaposlenostjo.
Zaradi bližine Ljubljane so bili močni tudi dnevni migracijski tokovi. Dobro je
bilo razvito tudi družbeno življenje. Prav
ta dobra razvitost in bližina Ljubljane sta
povzročili, da se je po osamosvojitvi
kamniška
industrija srečala s problemi tranzicije in nato globalizacije kasneje kot drugje.
Z upoštevanjem
tradicije in analizo trenutnega stanja je zato potrebo čimprej pripraviti celovite
programe in strategije, ki bodo Kamniku omogočili hitrejši napredek na vseh področjih.
na vrh
3. INDENTITETA KAMNIKA
Ena od
pomembnih pomanjkljivosti s katerimi se srečuje Kamnik, je tudi pomanjkanje indentitete.
Po nazadovanju industrije in preusmeritvi zaposlenosti v nam bližnjo Ljubljano,
ni bila vzpostavljeno nova indentiteta Kamnika, ki bi morala spodbuditi tudi nov
razvojni impulz.
Pojavilo
se je več razmišljanj, teorij in idej, ki pa zaradi svoje zaprtosti v ozke okvire,
svoje enostranskosti in nedefiniranosti niso dobile potrebnega impulza in s tem
družbene širine in moči. Te potrebe niso zaznale ne politične stranke ne oblastna
struktura, saj so bili preveč usmerjeni v reševanje vsakodnevnih vprašanj in borbo
za obvladovanje političnega prostora in osvojenih pozicij.
V teh
razmerah se je uveljavilo prepričanje, da ni možno storiti ničesar, samozavest in
prepričanje v svoje sposobnosti je izginilo, energija pa je bila usmerjena v neproduktivno
kritiziranje.
Naša
prioriteta je, da se takšno razmišljanje in odnos čimprej korenito spremenita, kar
pa lahko dosežemo le s širokim konsenzom o usmeritvah in strategijah občine. Potrebno
je pripraviti celostno podobo Kamnika, ki nas bo povezovala med seboj in nas predstavljala
navzven. Pred očmi imamo ponosno preteklost in tradicijo Kamnika, z optimizmom in
sodelovanjem pa moramo poskrbeti, da bo takšna tudi prihodnost.
na vrh
4. KAJ HOČEMO
Čas je,
da Kamnik in njegovi prebivalci temeljito razmislimo o naših razvojnih možnostih
in spoznanih potrebah ter postavimo prava vprašanja, ki nam bodo dala odgovore o
možnostih bodočega razvoja Kamnika. Za
definiranje razvojnih dilem bomo opravili temeljito analizo stanja v katerem je
Kamnik ter izpostavili prednosti in slabosti različnih alternativ. Za odločanje o
teh vprašanjih si moramo v hitrem tempu in zahtevah sodobnega življenja vzeti nekaj
časa, si postaviti cilje in opraviti temeljit razmislek.
Skozi
te cilje in njihovo razvrščanje po pomembnosti moramo začrtati osnovne smeri razvoja
in s tem preprečiti stihijski razvoj, ki ga narekuje kapital in vsakdanja bitka
za maksimiranje dobička.
Te svoje
cilje bomo uresničevali s pomočjo zavezništev z vsemi, ki jim
je sprejemljiv
tak način razvoja našega
ožjega okolja in ki žele sprostiti svoje ustvarjalne potenciale za dobrobit celotne
skupnosti. Po spoznanih izhodiščih in oceni posameznih možnosti je nato potrebno
pripraviti več možni scenarijev in odpreti resno razpravo o tem. V razpravo se morajo
imeti možnost vključiti vsi dobronamerni subjekti.
Z njimi
se bomo v koalicijskem povezovanju družno prizadevali za sprejemanje in vodenje
take strategije v občini, ki bo ob zasledovanju
teh ciljev omogočila ustvarjalno in odgovorno sodelovanje vseh.
na vrh
5. GLAVNE RAZVOJNE DILEME
Z izzivi,
ki jih pred nas vse postavljata vključevanje v evropski prostor in globalizacija
se nam ponujajo mnoge nove priložnosti, ki jih moramo spoznati in znati izkoristiti.
To pa bomo sposobni storiti samo, če bomo dobro poznali svoje sposobnosti in bomo
v priložnosti vstopali samozavestno, odgovorno in pripravljeni. Zato moramo opredeliti
osnovne razvojne dileme, ki so:
• Prostor in njegova raba
V razpravi
o dolgoročni prostorski strategiji moramo opredeliti rezervacijo družbeno pomembnih
območij za promet, podjetništvo, turizem, stanovanja, vrtce in šole, šport in rekreacijo,
domove za ostarele, parke, kulturo...
•
Promet in logistika
Glede
na trenutno očitne pomanjkljivosti moramo pripraviti celovito smelo strategijo prometne
politike z dolgoročnimi rešitvami. Prioriteta je predvsem projekt obvoznic.
•
Podjetništvo in turizem
Glede
na dolgoročne usmeritve občine moramo omogočiti pogoje za delovanje perspektivnih
panog, malih in srednjih podjetij, obrtnih delavnic in razvoj podeželja ter s tem
zagotoviti čimvišjo stopnjo zaposlenosti. Obenem je treba določiti jasne kriterije,
ki bodo onemogočali ekološko nesprejemljive dejavnosti. Na strokovni podlagi s široko
razpravo določiti dolgoročni koncept turizma, ki bo upošteval naravne danosti in
obstoječo infrastrukturo.
•
Mreža javnih dejavnosti
»Svet
v katerem živimo ni naš, ampak smo si ga sposodili od naših otrok« je eno osnovnih
spoznanj vsakega, ki se zaveda svoje odgovornosti do bodočih generacij. Pripraviti
moramo celovit in premišljen načrt za zagotovitev vseh potreb po predšolskem in
šolskem varstvu in vzgoji ter zdravstvenem in socialnem varstvu.
•
Kvaliteta bivanja
Pospešiti
moramo nekdaj zelo živahno kulturno, družabno in športno dogajanje v Kamniku. Naša
naloga je, da v čimvečji meri zagotovimo pogoje za izpolnjevanje potreb na vseh
teh področjih ter vzpostavitev bolj enotnega in preglednega upravljanja teh dejavnosti.
•
Ohranjanje okolja
Pri vseh
dejavnostih moramo upoštevati njihov vpliv na okolje in načela trajnostnega razvoja,
prioriteta nam mora biti predvsem zaščita vodnih virov. Pri ohranjanju okolja so
najpomembnejši osnovni koraki: izobraževanje,
informiranje in osveščanje. Večji projekti na tem področju so trenutno vzpostavitev
regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, priprava energetske zasnove občine in
sodelovanje pri projektih Natura 2000.
na vrh
6. ŽIVLJENJE TEČE DALJE
Seveda
ne živimo v iluziji, da se je zgodovina pričela z oblikovanjem Liste za Kamnik.
Seznanjeni smo z razvojnimi programi občine Kamnik in vemo, da je bilo v oblikovanje
teh programov vloženega mnogo truda.
Ne glede
na to pa bo naše vodilo stalna skrb za izboljšanje in dvig kvalitete že sprejetih
in tudi novih programov.
na vrh
7. PROGRAM LTS - ZA KAMNIK
Program LTS - Za Kamnik predstavlja izhodišča, na katerih smo združili svojo voljo in pripravljenost
v prepričanju, da je potrebno v Kamniku narediti korak naprej in mu ustvariti indentiteto,
ki ga bo ponovno postavila na zemljevid Slovenije na mesto, ki si mu pripada.
Program LTS - Za Kamnik v tem mandatnem obdobju predstavlja koalicijska pogodba, s katero
smo operacionalizirali naše cilje in opredelili tudi odgovornost za njihovo realizacijo.
To pogodbo so poleg nas podpisali še: LDS, SD, Zelena stranka, SMS, DeSUS, Obrtno
podjetniška lista in samostojni svetnik.
nazaj